Ekskurzija v Strasbourg
Zavod za kulturo dialoga ZIP je organiziral ekskurzijo v okviru projekta Euroscola za dijake in učence petih šol v Strasbourg, ki so se je udeležili tudi naši dijaki.
Po dolgi nočni vožnji smo v sredo zjutraj prispeli v Alzaško prestolnico, ki je skozi zgodovino nekaj časa pripadala Nemčiji in nekaj časa Franciji, katere del je tudi danes. Najprej smo se odpravili do katedrale ‘Notre Dame’, ki, čeprav so jo gradili dobrih 250 let, ni dokončana, saj ima samo en stolp, a kljub temu izgleda veličastno. Z ladjico smo se peljali po reki Ill; med vožnjo smo lahko poslušali avdio vodiča v več jezikih in izvedbah. Pokazali smo svojo odraslost in poslušali otroško verzijo J. Sprehodili smo se skozi ‘Petit France’, predelu, ki je ime dobil, po ‘bolnišnici sifilisa’, kateremu so v času, ko je mesto spadalo pod Nemčijo, pravili tudi ‘francoska bolezen’, za katero so pogosto obolevale prostitutke in je bilo to žaljivo ime za ta del. Naš hotel je bil od centra mesta oddaljen dobrih 20 minut hoje, zato smo si lahko tudi sami ogledovali mesto in trgovine, ki jih je poleg starih stavb in kulturnih spomenikov tudi veliko. Na kosilo smo Ravenčani šli v majhno gostilno. Natakar je izgledal kot pravi starejši Francoz: okrogel možak s črnimi brčicami, bil je malo vsiljiv in se je ves čas hotel šaliti; najbrž se tudi je na naš račun, a ga nismo razumeli, saj nihče od nas ne govori dovolj francosko. Zvečer smo obiskali Irish Pub in pili pivo. Poskusili smo tudi enega bolj sladkega, Cherry Guinness, ki pa je bil bolj všeč puncam kot fantom. V četrtek smo ves dan preživeli v parlamentu, začeli smo že z zajtrkom. Lahko smo spraševali, kar nas je zanimalo o EU, in spoznali smo delovnik poslanca v parlamentu, organizirana je bila simulacija parlamenta. Med kosilom je potekala igra Eurogame. Razdeliti smo se morali v skupine po štiri, pri čemer so morali biti vsi člani iz različnih držav. Potem smo morali odgovoriti na nekaj vprašanj, ki pa so bila vsa v različnih jezikih. Z ostalimi je še nekako šlo, največ problemov pa sta nam povzročali madžarščina in grščina; med vsemi 600 si moral najti enega od 20 Grkov, da so ti prevedli vprašanje in si sploh vedel, kaj odgovarjaš. Nato smo se razdelili v šest skupin in vsaka je razpravljala o določeni temi, recimo Prihodnost mladih ali Demokratični potencial interneta. Zanimivo je bilo in tudi naporno, saj nas je bilo že v skupinah veliko z različnim znanjem angleščine in je bilo pogosto že samo sporazumevanje zapleteno. Po skupinah smo pripravili predloge, o katerih smo potem vsi glasovali v veliki dvorani. Razpravo smo lahko spremljali v angleščini, nemščini in francoščini. Zvečer smo bili zopet prosti in naslednje jutro smo se odpravili domov. Zaradi snega je vožnja trajala malo dlje, dve uri smo stali na počivališču, ker je bil en tunel zaprt. Naučili smo se, da znamo angleščino dokaj dobro v primerjavi z drugimi in da obstaja televizijski program EU, za katerega še nihče ni slišal, vsi pa se pritožujemo, da so naši politiki in EU zanič. Problem je v nas in odpravimo ga lahko le tako, da postanemo manj apatični.
Klara Pavleković, 4
d
