Poročilo o Devetem državnem tekmovanju v pisanju filozofskega eseja

Na Gimnaziji in srednji kemijski šoli Ruše smo 16. marca 2012 organizirali deveto tekmovanje v pisanju filozofskega eseja. Kot na vseh dosedanjih tekmovanjih je bila tudi letos vodilna tema povezana z literaturo, ki jo dijaki berejo pri slovenščini, zlasti v okviru priprav za maturitetni esej pri tem predmetu. 

 Letos so dijaki brali štiri drame: Za narodov blagor Ivana Cankarja, Ibsnove Stebre družbe, Gogoljevega Revizorja in Möderndorferejevo Limonado Slovenico. Tema, ki so se je letos lotevali pri slovenščini, je bila kriza moralnih vrednot, tako da nam filozofom resnično ni bilo težko vzpostaviti povezave, saj je vprašanje moralnih vrednot eno izmed temeljnih vprašanj etike kot filozofske discipline. Tako smo za revijo FNM (št. 1/2, 2011) pripravili nekaj člankov, ki so obravnavali posamezne drame, in upali, da jih bodo kolegi, učitelji filozofije obravnavali z dijaki, ki jih učijo, širili filozofsko misel v svojih okoljih in se nam v prihodnje pridružili, tako pri pisanju člankov za FNM kot pri nadaljnjem razvijanju projektov, ki krepijo položaj filozofije v slovenskih gimnazijah – ta pa, kot vemo, ni ravno zavidanja vreden.

Povezovanje oziroma medpredmetno povezovanje med filozofijo in slovenščino je nemara za nas filozofe še najboljša priložnost, kako povečati prisotnost filozofije v slovenskem šolskem prostoru. Tudi pisatelji namreč priznavajo, da sleherna kakovostna literatura obravnava kakšno večno občečloveško vprašanje, sleherno večno vprašanje pa je že po definiciji filozofsko: ni jasno, kako se ga lotiti, za njegovo reševanje ne obstaja vnaprej dana metodologija, običajno se ga je najbolje lotiti s sokratsko metodo oziroma Platonovo dialektiko, hkrati pa nas razmišljanje o tem vprašanju bogati in po možnosti spreminja. Ali ni cilj branja komedije Za narodov blagor, da se tudi med dijaki pojavi kakšen Ščuka, nekdo, ki nam bo čez leta in desetletja v ponos?

Skratka želja vseh, ki se ukvarjamo z organiziranjem prireditev, kakršno je državno tekmovanje v pisanju filozofskega eseja, ni gojenje tekmovalnosti, temveč širjenje humanističnega duha, poglobljenega branja, spodbujanja radovednosti za večna občečloveška vprašanja, za druženja s pisatelji in priznanimi strokovnjaki, za razvijanje dejanskega, sokratskega kritičnega mišljenja, za spodbujanje poguma za razpravo, za razvijanje neke obče, državljanske, avtonomne drže, za ohranjanje, negovanje ideje javnega uma oziroma vsega tega, zaradi česar filozofija sploh je na gimnazijah in zaradi česar je tudi gimnazija prepoznana kot institucija javnega uma. To pa bomo dosegli le, če bomo tekmovalne uspehe naših dijakov postavili v ozadje, v ospredje pa snovanje medpredmetnih povezav med učitelji slovenščine in filozofije, organiziranje javnih predavanj oziroma gostovanj pisateljev, literarnih kritikov, predavateljev, pisanje člankov o literaturi za revijo FNM, povezovanje z različnimi društvi, ki se ukvarjajo s humanistiko, umetnostjo in aktivizmom itd. Morda bi lahko v prihodnjem šolskem letu pripravili sklop predavanj, ki bo gostoval po gimnazijah.

Na samem tekmovanju so morali dijaki izbrati med danimi odlomki oziroma trditvami in napisati razpravljalni esej, dolg vsaj 700 besed. Pri tem so morali biti pozorni na analizo ključnih pojmov, problematizacijo njihove samoumevnosti in na vpeljevanje filozofskih perspektiv, ki so jih obravnavali pri delu v krožkih ali pri pouku in s katerimi so si lahko olajšali obravnavo problemov.

Teme so bile:

Splošna tema (medpredmetno sodelovanje):

1. 1.V odlomku iz drame Stebri družbe Henrike Ibsena odkrij filozofsko zanimiv problem in o njem razpravljaj:

VODJA PISARNE KRAP (LADIJSKEMU MOJSTRU AUNEJU): »Ne smete svojega prostega časa uporabljati za to, da napravljate ljudi neuporabne za njihov delovni čas. Prejšnjo soboto ste govorili o škodi, ki jo bodo imeli delavci od naših novih strojev in od novih delovnih metod v ladjedelnici. Zakaj ste to storili? […] Predvsem ste mojster v ladjedelnici konzula Bernicka. Zato morate najprej izpolnjevati tisto, kar ste dolžni skupnosti, ki se imenuje podjetje konzula Bernicka; ker vsi živimo od njega. – No, zdaj veste, kaj vam je hotel konzul povedati.«

1. 2.V odlomku iz satire Za narodov blagor Ivana Cankarja odkrij filozofsko zanimiv problem in o njem razpravljaj:

ŠČUKA: »Prihodnost je naša, prijatelj … doslej je vladala fraza, poslej bodo vladale fraze. […] Golob je bil nespameten človek. Naj bi bil lagal, kakor lažemo mi. Dandanašnji je laž tako v častéh, da se niti najpredrznejši ne sme drgniti ob njo. Resnico je treba spoštovati v teoriji, – za prakso nima nobene vrednosti. Prvo je, da človek živi, – če živi s pomočjo laži ali resnice, je naposled vseeno. Sredstvo je sredstvo.«

Politična filozofija:

1. 1.Razpravljaj o trditvi: »Vse primarne družbene dobrine – svoboda in možnost, dohodki in bogastvo ter podlaga samospoštovanja – morajo biti razdeljene enako, razen če neenaka razdelitev ene ali vseh teh dobrin ni v prid tistim v najneugodnejšem položaju (J. Rawls).«
2. 2.Razpravljaj o trditvi: Vsakršna, tudi neomejena oblast je boljša kot nobena.

Vprašanje morale:

1. Razpravljaj o trditvi: V velikem svetu si ne bi pomišljali žrtvovati posameznika za kaj velikega.
2. Razpravljaj o trditvi: Morala nas ne uči, »kako naj postanemo srečni, temveč, kako naj postanemo sreče vredni (Kant).«

Vprašanje spoznanja:

1. Razpravljaj o trditvi: Čutila, naš osnovni vir informacij, so dovolj verodostojna, da jim lahko verjamemo.
2. Razpravljaj o trditvi: Ker nas izkustvo pogosto zavaja, bi se morali zanašati predvsem na intuicije razuma.

Vprašanje stvarnosti:

1. 1.Razpravljaj o trditvi: »Človeški možgani so le zastarel računalnik, ki potrebuje hitrejši procesor in večji trdi disk – in boljše algoritme za usmerjanje toka misli (N. Carr).«
2. 2.Razpravljaj o trditvi: Barve, vonji, privlačnost itd. so le nekakšne navidezne

Tako kot vsa pretekla leta je tudi letos ocenjevanje vodila Alenka Hladnik. Ocenjevalci smo vse eseje prebrali vsaj trikrat, nekoliko boljše tudi šestkrat.

Rezultati so bili naslednji:

1. nagrada

Denis Horvat, II. gimnazija Maribor

Marko Reich, I. gimnazija Maribor

2. nagrada

Gregor Stražar, Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana

Petra Zore, Šolski center Rudolfa Maistra Kamnik

Nastja Bojić, Gimnazija Kranj

Anja Grčar, Gimnazija Kranj

Anže Kotnik, Gimnazija Ravne na Koroškem

Nejc Dornik, Gimnazija Ravne na Koroškem

3. nagrada

Grega Hrib, Gimnazija Moste Ljubljana

Miha Hrovat, Šolski center Rudolfa Maistra Kamnik

Timotej Velkavrh-Blažević, Gimnazija Antona Aškerca Ljubljana

Tomaž Lovrenko, Gimnazija Ptuj

Urban Štiberc, Prva Gimnazija Maribor

Tjaša Plaznik, Gimnazija Ravne na Koroškem

Sebastjan Cizel, II gimnazija Maribor

Kot na vseh preteklih tekmovanjih smo tudi letos razdelili bogate knjižne nagrade, saj so nas podprle številne založbe: Slovenska Matica, Državni izpitni center, Študentska založba – Litera, Založba Krtina, Mladinska knjiga, Miš, Aristej, Subkulturni azil, ZRC-SAZU, Sophia, Založba Sanje, Založba FDV. Vsem založbam se najiskreneje zahvaljujemo.

Andrej Adam