1. DECEMBER – SVETOVNI DAN BOJA PROTI AIDSU
Zavod za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem je ob letošnjem Svetovnem dnevu aidsa pripravil poslanico in pregled stanja okuženosti z virusom HIV na Koroškem in v Sloveniji.
Zastavljeni cilj: »PROTI NIČLI – NIČ NOVIH OKUŽB, NIČ DISKRIMINACIJE, NIČ UMRLIH ZARADI AIDSA«.
Tekst: Branka Božank, univ.dipl.soc.del.
1. DECEMBER – SVETOVNI DAN BOJA PROTI AIDSU
»PROTI NIČLI – NIČ NOVIH OKUŽB, NIČ DISKRIMINACIJE,
NIČ UMRLIH ZARADI AIDSA«
Število okuženih s HIV v Sloveniji narašča. V obdobju zadnjih desetih let (2003–2012) je bilo prepoznanih 377 okužb s HIV, medtem ko je umrlo 18 bolnikov z aidsom. Delež okuženih nosečnic, ki v grobem odraža delež okuženega splošnega prebivalstva v rodni starosti, ostaja relativno nizek.
Moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, so najbolj prizadeta skupina. Delež okuženih je relativno visok tudi med bolniki s spolno prenesenimi okužbami, med katerimi je visok delež moških, ki imajo spolne odnose z moškimi.
V letu 2012 je bilo prepoznanih 45 primerov okužbe s HIV (42 med moškimi in 3 med ženskami). To je deset manj kot v letu 2011 in 31 več kot v letu 2003. Povečano število diagnoz po letu 2003 je predvsem posledica porasta primerov med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi. V letu 2012 in v obdobju zadnjih desetih let je bilo med njimi največ novih diagnoz okužbe s HIV med starimi 30 do 39 let. V zadnjih letih so tudi zelo zaskrbljujoči podatki o izrazitem porastu zgodnjega sifilisa med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi in so znano okuženi s HIV. V letu 2012 je bil prvič po letu 2001 in prvič v obdobju zadnjih deset let prepoznan primer okužbe s HIV pri injicirajočem uživalcu prepovedanih drog. Zadnji primer okužbe prenesene z matere na otroka je bil prijavljen v letu 2011.
Zaradi številnih poznih diagnoz okužbe s HIV v Sloveniji zamujamo številne priložnosti za uspešnejše zgodnje zdravljenje in preprečevanje novih okužb.
Testiranje na okužbo s HIV v okviru zdravstvenega varstva je najbolj smiselno pri bolnikih z znaki in bolezenskimi težavami, ki kažejo na okužbo s HIV; pri otrocih, rojenih okuženim materam; pacientih ambulant za spolno prenesene okužbe; osebah z okužbami, ki kažejo na tvegano spolno vedenje; injicirajočih uporabnikih prepovedanih drog in bolnikih z okužbami, ki so povezane z injiciranjem prepovedanih drog. Poleg tega bi morali tako kot v večini držav EU tudi v Sloveniji uvesti presejanje nosečnic na okužbo s HIV. Testiranje moramo omogočiti tudi vsem, ki zanj zaprosijo, ker menijo, da so se izpostavili. Za skupino moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, pa je smiselno organizirati tudi prostovoljno zaupno testiranje in svetovanje v njihovi skupnosti.
Preprečevanje okužbe s HIV vključuje tudi zdravljenje že okuženih in protiretrovirusno poekspozicijsko profilakso po izpostavljenosti okužbi s HIV pri delu v zdravstvu ali pri nezaščitenih spolnih odnosih ali izpostavljenosti okuženi krvi pri souporabi pribora za injiciranje z znano okuženimi ali s pripadniki skupin z višjim tveganjem za okužbo.
Za omejitev obolevanja za aidsom in umrljivost med okuženimi s HIV moramo tudi v prihodnje vsem okuženim s HIV zagotoviti dostop do kakovostnega zdravljenja in oskrbe ter promovirati testiranje za pravočasno diagnozo. Zdravstvena oskrba mora poleg zdravljenja okužbe s HIV vključevati tudi aktivno odkrivanje in zdravljenje drugih spolno prenosljivih okužb ter svetovanje za psihosocialno podporo okuženih in varnejšo spolnost, pa tudi podporo pri obveščanju partnerjev za preprečevanje prenosa okužbe.
Ker je v Sloveniji breme okužb s HIV največje med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, je promocija odgovorne in varne spolnosti še posebej pomembna v tej skupini. Poleg tega moramo programe za preprečevanje okužbe s HIV usmeriti tudi v druge ranljive skupine, kot so injicirajoči uporabniki prepovedanih drog in njihovi partnerji, prostitutke in njihove stranke, zaporniki, osebe, ki imajo nezaščitene spolne odnose v deželah z visokim deležem okuženega prebivalstva in imigranti iz teh držav.
V Sloveniji je v primerjavi s številnimi drugimi evropskimi državami obseg diagnostičnega testiranja relativno majhen.
V letu 2012 je bilo na 100 prebivalcev opravljenih 1,6 testa, enajst odstotkov manj kot v letu 2011
Če okužbo s HIV odkrijemo pozno, zamudimo priložnost za pravočasno in praviloma uspešnejše zdravljenje, zato je tveganje za zgodnejši razvoj aidsa in smrti zaradi aidsa višje.
V letu 2012 je bila diagnoza okužbe s HIV postavljena pozno pri 29 osebah (64 odstotkov), ki so ob diagnozi okužbe s HIV imele tako prizadetost imunskega sistema, da bi že morale prejemati protiretrovirusna zdravila.
V letu 2012 je za aidsom zbolelo 11 oseb. V obdobju zadnjih deset let (2003–2012) je za aidsom zbolelo 102 oseb. Najpogostejša indikatorska bolezen ob diagnozi aidsa je bila sindrom propada zaradi HIV. V letu 2012 je umrl en bolnik z aidsom. V obdobju zadnjih deset let (2003–2012) je umrlo 18 bolnikov z aidsom.
Preprečevanje in obvladovanje okužbe s HIV v okviru promocije spolnega in reproduktivnega zdravja je pomembna javnozdravstvena prednost. S programi promocije spolnega in reproduktivnega zdravja moramo doseči vse prebivalce, predvsem pa mlade. Za preprečevanje spolnega prenosa je pomembno spodbujanje odgovornega in varnega spolnega vedenja, vključno s promocijo uporabe kondoma.
PODATKI ZA KOROŠKO
Glede na število diagnosticiranih primerov okužbe s HIV in število diagnosticiranih primerov okužbe s HIV na 100.000 prebivalcev glede na regijo bivanja ob diagnozi, na Koroškem v letu 2012 in prvem trimesečju letošnjega leta (1.1. – 31.3.2013) ni bilo zabeleženega primera okužbe s HIV.
Testiranje na okužbo z virusom HIV je na Koroškem možno na transfuzijskem oddelku Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, vsak ponedeljek, sredo ali petek med 8. in 12. uro, zaželeno je, da se jih predhodno pokliče na 88 23 482. Posameznik se lahko testira na podlagi napotnice osebnega zdravnika ali specialista (npr. dermatovenerologa) in je z napotnico brezplačno, testiranje pa je možno tudi samoplačniško – v tem primeru mogoče tudi anonimno testiranje.
