Poročilo iz Strasbourga in Bruslja
V tem šolskem letu se nam je ponudila enkratna priložnost, da smo si pobliže ogledali kar dve izmed najpomembnejših evropskih institucij: Evropska parlamenta v Strasbourgu in Bruslju.
Prvega smo si ogledali že v mesecu novembru (17-19.11). Ekskurzija je bila nagrada za zmago na regijski simulaciji EP lansko šolsko leto. Ne samo da smo se o Evropski uniji veliko naučili skozi kviz Evrogame, dobili smo priložnost, da smo kot pravi poslanci debatirali o temah, ki so za EU pomembne. Projekt Evrošola katerega del smo bili, je namreč omogočil, da smo mladi iz vse EU za en dan zasedli mesta evropskih poslancev. Mladi smo izrazili mnenje o temah kot so: prihodnost EU, demokracija v Evropi, svoboda informacij, obnovljivi viri energije, vrednote itd. Skupaj pa smo nato z glasovanjem potrdili ali zavrgli končna poročila o teh temah. Čeprav je bila to glavna naloga in nepozabna izkušnja, pa je bilo prav druženje s sovrstniki iz vse EU tisto nekaj, kar je celotnemu dnevu dalo pomen. Ogledali smo si tudi znamenitosti v samem mestu: gotsko katedralo Notre-Dame, najslikovitejši del starega dela mesta imenovan Mala Francija, štiri preostale stolpe nekoč pokritega mostu, eno izmed najbolj znanih strasbourških stavb hišo Kammerzel itd. Na poti domov smo se ustavili še v Ulmu in Salzburgu, ki sta bila prav tako kot Strasbourg že čisto božično razpoložena, prihod v sivo novembrsko Slovenijo je bil zato kar malo žalosten.
Marca (7.-11) smo se spet odpravili na pot. Tokrat proti Bruslju. Ogledali smo si parlament, kjer nas je sprejela evropska poslanka Tanja Fajon, zanimiva pa je bila tudi razprava o enakosti moških in žensk na delovnem mestu v glavni dvorani, ki smo jo s pomočjo simultanih prevajalcev lahko poslušali tudi v slovenskem jeziku.
Sprehodili smo se tudi skozi mesto. Arhitektura pod nizozemsko-francoskim vplivom je dih jemajoča. Glavni trg z impozantnimi stavbami, Manneken-pis in njegova sestrica so le delček, kar mesto ponuja. Bruselj ima poseben čar, je evropska prestolnica v pravem pomenu besede. Okusna čokolada in vaflji ter številna piva pa dodajo le še piko na i.
Ustavili smo se še v Severnih Benetkah, kakor Brugge še imenujejo zaradi kanalov, ki vodijo skozi mesto. Veličastne stavbe, mnogoteri obiskovalci, prijazni domačini in bližina morja ponujajo vsem prijeten in topel občutek. Brugge enostavno moraš imeti rad.
Preprosto navdušen pa moraš biti nad veličino atomiuma. Ta zgradba v obliki povečane železove molekule iz nerjavečega jekla in aluminija v sončnih dneh odseva kilometre daleč. Postavljena je bila ob svetovni razstavi 1958. Poleg razgledne točke in restavracije na vrhu, služi predvsem kot razstavni prostor.
Na poti domov smo si ogledali še Waterloo, prizorišče zadnje Napoleonove bitke, kjer ga je s svojo vojsko dokončno porazil Lord Wellington. Ogledali smo si fresko, ki ponazarja krvave bitke iz leta 1815. Na bojnem polju so umetno ustvarili hrib, na katerem stoji več tonski lev. Ta ponazarja pogum vojakov iz znamenite bitke. Okoliška pokrajina je popolnoma uravnana, zato 43m visok hrib na katerem stoji ogromen lev, deluje skoraj nerealno.
Za konec pa smo na hitro pokukali še v Luksemburg, natančneje v glavno mesto Luxembourg, nekoliko bolj zaspano in umirjeno mesto, a zato nič manj zanimivo. Tudi tu je vrsto evropskih institucij. Med vikendi se spremenijo v prave hiše duhov, tam ni skoraj nikogar, zato smo si jih pogledali kar z avtobusa.
Oblaki so postajali vse temnejši in prve kaplje so nas že pozdravljale v slovo, ko smo se polni vtisov in lepih občutkov odpravili na dolgo pot domov.
